»Zlezel sem skoz lino južne svetlobe, nekateri so jo videli v mraku, šel sem peš do mesta, dobro ga poznam.« Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev vsaki dve leti podeli najboljši pesniški zbirki dvoletja, je letos prejel Aleš Debeljak za zbirko Tihotapci, v kateri se pesmi odpirajo s takimi in drugačnimi tihotapljenji skozi »line spomina« in odpravami na »kraje zločina«. Med platnicami prepoznavamo upesnjene koordinate mesta Ljubljane, vendar je izrisovanje geografije mesta vse kaj drugega kot platforma za priklon lokalistični topografiji ali domačim kartografskim kuriozitetam. Letošnja Jenkova žirija, ki so jo sestavili Niko Grafenauer, Andrej Medved, Ifigenija Simonovič, Aleš Šteger in Tomaž Toporišič, je to izkušnjo branja povzela z besedami, da je Ljubljana v Tihotapcih lahko »vsako mesto na svetu«.