Diploma, ki jo drži v rokah diplomant kulturnih študij, namreč ni enaka diplomi ekonomije ali prava, ko je slehernemu delodajalcu jasno, kaj lahko pričakuje od kandidata s to diplomo, komentira ta problem dr. Aleš Debeljak, izredni profesor na fakulteti za družbene vede. Po njegovem mnenju obremenjuje kulturologijo, s katero je v okviru svojih predavanj še posebej v stiku, predvsem dejstvo, da kot študijska smer v slovenskem izobraževalnem prostoru nima tradicije, ne specifičnega metodološkega okvirja ali razpoznavnosti v širši javnosti. Zato se zdi dr. Debeljaku nujno, da ti študentje razvijajo in krepijo svoje ustvarjalne sposobnosti že med študijem, da si s pomočjo profesorjev in drugih referenčnih oseb ustvarijo mrežo kontaktov, znotraj katere se bodo učili »analizirati, upravljati in producirati kulturne vsebine po širokem spektru civilne družbe in navsezadnje tudi državnega aparata«.