Potem so bolezni in druge obveznosti zdesetkale vrste naše reprezentance in prišla sta samo Debeljak in Osojnik. Obiskovalcev pa ni bilo malo, nekje med trideset in štirideset, med njimi uredniki, prevajalci, pisatelji, kritiki ... Povezovalka programa Eva Karádi, urednica madžarskega Lettra Internationale, je v angleščini, jeziku Collegiumovih prireditev, najprej predala besedo Osojniku, ki je predstavil Vilenico in sebe ter prebral nekaj pesmi. Sledil mu je Debeljak, ki je obudil spomine na čase, ko mu je prav tu nastajala zbirka Mesto in otrok, nato pa poleg svojih pesmi v angleščini prebral odlomek iz Flisarjeve proze. Nekaj Novakovih sonetov je prebral tukajšnji učitelj slovenščine, prevajalka Orsolya Gállos pa svoje prevode njegove poezije. Ker pri roki ni bilo Möderndorferjevih besedil, je na njegovo mesto vskočil angleški prevod Blatnikovega Kiota . Sledila je kratka debata o odprtosti slovenske književnosti v svet med najpomembnejšim madžarskim založnikom naših del Gáborjem Csordásem (méni, da je odprta) in Alešem Debeljakom (méni, da se je izraziteje odprla pred desetimi leti). Publika je vsaj poldrugo uro trajajočo prireditev napeto spremljala in bila videti na koncu zadovoljna, nastopajoči nič manj.