nost, ki očitno lirskega jaza (avtorja?) tako zaposluje. Reči so v Štegrovi poeziji žive. Nosijo pomen, ki ni materialen, čeprav tak izgleda. Aleš Šteger: Knjiga reči. Ljubljana: študentska založba (Knjižna zbirka Klobuk, Jajce, Pisoar, čokolada, Mravlja, Trobenta, Drek ... To so samo nekateri izmed naslovov, ki pričujejo o svetu, kakor ga dojema pesnik. Ta pa je duhoven, noBeletrina), 2005. Presenetljiva različnost pesnika Aleša Štegra, ki meji celo na polifonijo, silec prisiljene in prihuljene borbe za bivanje. To je poezija, ki gleda na svet z melanholijo, vendar brez tragike. Vse reči imajo smisel, tudi npr. jajce na oko, ki ”Ko prihaja spet na dan v novi pesniški zbirki, ki nosi naslov Knjiga reči. Šteger razlikuje med stvarjo in rečjo, kjer je “stvar stvariteljeva, reč pa v ga na robu ponve ubiješ, ne opaziš / Da jajcu v smrti priraste oko”, ki gleda kaos oblasti človeka, ki izreka”. Iz tega dihotomnega odnosa do sveta se roje- in red časa in prostora, a ki ga prav zato tudi ”s surovo skorjo še pravočasno oslevajo Štegerjeve pesmi, ki imajo v sebi marsikaj reističnega (Gorazd Ko- piš”. (Jajce) cijančič jih v uvodu imenuje za neoreistične). Gre za pesmi, ki so postavlje- Materialnost duhovnosti, opredeljena v nevidnem svetu, ki ga reči ustvarjajo. Ali pa duhovnost materialnosti, ki onesposablja svet, v katerem živimo. Ta je ne na sedem razdelkov, s suhoparnimi naslonamreč per excellentiam zapisan materialnosti, Šteger pa materialnost vi, ki imenujejo reč, o kateri teče beseda. dobesedno olupi in najde v njej zakriti pomen, morda tisti, ki je še najbolj Reč, ne stvar. Kar Šteger z veliko vnemo raz“stvarnikov”. likuje. Stvarnik ustvarja, pesnik izreka. Z izrekanjem pa se stvarjenju približuje, Na začetku zbirke pesnik sam sicer ugotavlja, čeprav nezavedno, ker odkriva pomene, ki jih reč skriva. Reč postane da “za vsako reč ne obstaja beseda”. Ta ugotako spet stvar. Ker je odkrita v svojem bistvu. tovitev mu je tudi v vodilo, da vsako izrečeno S takim načinom poezije, je Šteger zelo nereističen. Morda je njegovo (iz-REč-eno!!!) instanco postavlja v bivanje. “izrekanje” celo religiozno zaznamovano. Reč postane tisto, za kar je biŠtegrova najnovejša poezija je torej vezana la rojena - stvar. Njen drugotni pomen je verjetno pravi. Vprašanje je le, na obstoj tega sveta. Pesnik ni stvarnik. Stkoliko je v tem pomenu subjektivnega, pesnikovega, kar onemogoča abvarniku je dana možnost, da ustvarja, pesnik solutnost. Brez absolutnosti pa ni več religije. samo izreka in spravlja v bivanje reči. Skoznje Dihotomna duhovnost Štegerjeve poezije je tudi njegova glavna zanimipa se kaže pesnikova negotovost in želja po vost. Sam se tega zaveda in zapiše v pesmi Mravlja: “In ni imen za to, kar stvarjenjski mimesis. Stvar je ustvarjena maje. / Ko ponikne v svoj labirint, ostaja edino upanje, / Da so vsaj imena terija, reč je poimenovana. za to, kar ni.” V zanimivem Pripisu h Knjigi reči, ki ga je pesnik sam dodal zbirki, prihaja do sklepa, da Aleš Šteger (fotoJMP) Slovar bivanja ne zmore vesga, tako kakor slovar jezika. Šteger v novi pesniški zbirki išče zato pot do ne-reči. Njegova poezija se, kljub navidezni je želel ponoviti stvarjenje pred zamislijo človeka, da bi okusil samoslepljivo željo lirskega subjekta, ki bi želel biti sam stvar- pritlehnosti, dviga v sfere neizrekljivega. Vsaj za hip. Potem pristane med ljudmi, nik. “Karkoli pišem, so le začetki”, pravi lirski jaz ob koncu Pripisa, ki zaključuje ki jo berejo in si mislijo svoje. zbirko. To hoče biti bodisi napoved novosti, ki nam jih Aleš Šteger na novo nudi v Knjiga reči je težko berljiva zbirka. Velja pa se ob njej ustaviti in premisliti vsako vsaki zbirki, bodisi avtorjev umetniški credo, ki svoj lirski subjekt pojmuje polifon- pesem. Počasi. Potem reči ne bodo več iste kot prej. Vsak bo zapustil v njih svoj sko. Različni glasovi, ki vsakič od začetka upesnjujejo svet, ga izrekajo, ga skušajo jaz. Ki bo izrekal. David Bandelli ponovno ustvariti z željo, da bi odkrili njegovo skrivnostnost in njegovo večplast-