Tokrat je moral Ahmadinedžad v Caracasu več ur čakati na sprejem pri Chavezu, saj je ta v parlamentu ravno podajal letno poročilo o svojem delu in ob tem izkoristil priložnost, da je potrdil namero za nacionalizacijo tujih podjetij na ozemlju Venezuele, ki črpajo in predelujejo nafto. Vendar je bil tokrat manj radikalen in je povabil nadnacionalke k sodelovanju z venezuelsko naftno industrijo, čeprav z manjšinskim deležem. Zaradi čakanja se je venezuelski predsednik javno opravičil Ahmadinedžadu. Nato sta podpisala 11 sporazumov za sodelovanje, ki se prištevajo k drugim 30 sporazumom, ki sta jih podpisala med prejšnjim obiskom iranskega predsednika. Za skupne projekte med državama sta namenila 2 milijardi dolarjev. Državi sta se tudi dogovorili, da bosta sprožili razpravo v OPEC za zmanjšanje črpanja nafte, s čimer bi preprečili padec cen. »To pa je le uvod v vse, kar bo še narejenega,« je dejal Chavez in dodal, da niti »ameriški imperializem« niti kdo drug »ne bo mogel odstaviti naših dveh revolucij«. Za Ahmadinedžada je Chavez »brat« in »prvak v spopadu z imperializmom«, kar ne preseneča, saj je Caracas najpomembnejši zaveznik Irana v jedrski politiki. IRANSKA POMOČ REVNI NIKARAGVI