Težišče je točka, v kateri delujejo na model vse sile med letom. Če so vse sile v ravnovesju, dobimo premočrten let s konstantno hitrostjo. Premikanje modela naprej dosežemo z močjo motorja ali preprosto z jadranjem torej spreminjanjem potencialne energije modela v kinetično. Model v letu zavira nasproti delujoča sila upora, k tlom ga vleče sila njegove teže, zaradi posebne oblike krila in aerodinamičnega profila pa model s premikanjem skozi zrak dobi vzgon. Kot točko težišča lahko določimo tudi vzgonsko točko, v kateri glede na svojo porazdelitev po površini krila prijemlje vzgon. Vzgonska sila nasprotuje sili teže. V idealnemu primeru naj bi bili v ravnem nepospešenem letu točki težišča in vzgona pokriti, saj model le tako vzdržuje isto višino brez popravkov vsak popravek oziroma v tem primeru trimanje višine povzroči samo nepotreben upor. Vse skupaj je še bolj zapleteno, ker se točka vzgona premika po krilu glede na njegov vpadni kot, tako da se ne pokriva s težiščem v vseh režimih leta. Rezultat tega je rotacija modela okoli prečne osi. Da bi dosegli kar najboljši kompromis glede na naš slog letenja in želene letalne lastnosti modela je potrebnih precej preizkusnih letov.