Jadralno padalstvo je v svoji kratki zgodovini napredovalo na vseh področjih, a prostora za izboljšave je ogromno. Nasprotno se godi zmajarjem, katerih zlati časi so se že davno iztekli. Kljub temu, da zmaj poseka jadralno padalo po letalnih sposobnostih in delno tudi varnosti, je ta način zračne plovbe v zatonu. Razvoj zmajev je nekako dosegel vrh, zato so začeli proizvajalci lotili izboljšav na račun varnosti, kar ni pravi način. Tu je še problem shranjevanja, saj zmaja pač ne moremo zadegati v ogel kot nahrbtnik z zloženim padalom; prav tako je njega tovorjenje na štart (bodisi z avtom, bodisi peš) bolj nadležno. Viseči jadralnik je drugače zelo stara pogruntavščina, saj so Kitajci papirnate zmaje na vrvici spuščali že pred tremi tisočletji. Med prve zmajarje bi lahko uvrščali tudi Otta Linethala, ki se je spuščal z manjših vzpetin z doma izdelanim jadralnikom že par let pred poletom bratov Wright (in se potem z njim smrtno ponesrečil). Doba sodobnega zmajarstva se je začela z iznajdbo regalovega krila, ki je bil v grobem križ iz kovinskih palic, na katerega sta bili pritrjeni še dve palici, ki sta tvorili trikotnik. Ta trikotnik je bil ohlapno pokrit s slojem platna, ki je predstavljal krilo. Regalove zmaje, ki se jim je popularno reklo 'standardke', so nadomestili zmaji, kakršne z nekaj kozmetičnimi popravki poznamo še danes. Krilo je iz dveh plasti in tvori obliko aerodinamičnega profila (material se imenuje dakron, uporabljajo ga za jadra pri surfih), dočim je ogrodje sestavljeno iz cevi ter cevčic iz aluminijeve zlitine. Ključni deli so povezani z jekleno žico. Pospravljen je videti kot nekaj metrov dolg valj, ki ga je treba pred vzletom sestaviti, kar traja od petnajst do trideset minut. Jadralni padalci pa razgrnejo krilo, razpletejo vrvice, se pripasajo na sedež in vuššš, že so v zraku. Zmaja upravljamo zgolj s premikanjem teže. Pilot, odet v žakljaste vezi, ki jim po zgledu iz sveta žuželk pravimo kokon, je vpet pod težišče, leži na trebuhu in se drži za krmilni trikotnik. Če triangel odrine naprej, prestavi sebe bolj nazaj in nazaj pomakne vse težišče zmaja, zato se le-ta povzpne. V obratni smeri deluje spuščanje, zavijanje levo (trikotnik pomaknemo v desno) in desno (trikotnik v levo). Čeprav je krilo zmaja navidezno togo, se lahko do neke mere deformira. Sploh v kritičnih situacijah se robovi krila upognejo, da se zmaj sam izvleče iz denimo strmega pikiranja. Zmajar more prek posebnega mehanizma rahlo spreminjati kot puščice krila, kar mu omogoča, da je zmaj počasen, a ubogljiv, ali hitrejši in bolj 'trd'. Zaradi ležanja na trebuhu ima frčeči odličen pregled nad pokrajino, pa tudi hitrosti so večje kot pri jadralnem padalu. Posledično je vzletanje in pristajanje s tridesetimi kilogrami aluminija in platna nad glavo težje opravilo kot enostavni vzlet ter pristanek pri padalskem jadralniku.