Po osvoboditvi naposled prestopi prag ljudske šole, ki jo 1949. leta konča in se vpiše v kamniško nižjo gimanzijo. Tam ostane dve leti, naredi potrebne sprejemne izpite in leta 1951 šolanje nadaljuje na triletni idustrijski kovinski šoli kranjske Iskre. V Kranju, kjer je povprečen dijak, se ukvarja z amatersko fotografijo, zlasti navdušeno pa modelari v šolskem modelarskem krožku, kjer izdeluje makete letal. 1954. leta se kot finomehanik zaposli v ljubljanski tovarni Vega, vendar se že po letu dni znajde v šolskih klopeh ljubljanske srednje strojne šole. Sredi petdesetih se prvič od blizu sooči z v nebo vpijočo krivico, ki jo oblast prizadene kmečkemu življu, ko se poloti razlaščanja malih kmetov. Dijak France piše prošnje in pritožbe okoliškim kmetom, svojim sovaščanom, ki pa so vse po vrsti zavrnjene. Maturira 1959. leta, ko na Fakulteti za strojništvo vpiše letalsko smer. Želi postati konstruktor letal. Kot bruc se znajde v letniku, v katerem je nesorazmerno veliko študentov iz drugih republik, ki so tedaj že začele omejevati vpis na njihove strojne fakultete. Ti študentje zahtevajo pouk v srbohrvaščini (ker da jo Slovenci itak vsi obvladajo), fakultetna ZK, v kateri so bili Slovenci že v manjšini, pa njihovo zahtevo podpre. Slovenski študentje in profesorji se uspešno upro, vendar bo ta incident Franceta zelo prizadel. Na fakulteti ga vabijo tudi v ZK, vendar je docela apolitičen: ko ne študira, se najraje vrti na plesišču. Za diplomsko nalogo želi skonstruirati lastno letalo. Mentor dr. Anton Kuhelj mu določi osnovne parametre letala, med njimi tudi močan Rolls Royceov motor. France že po začetnih izračunih ugotovi, da bo letalo v nasprotju s pričakovanji letelo z nadzvočno hitrostjo, zato mora ustrezno literaturo izprositi od tujih konstruktorskih birojev. Ko septembra 1963 v rekordnem času diplomira, prejme za diplomsko nalogo »Aerodinamični izračun in osnutek projekta vojaškega trenažnega letala - dvoseda« čisto desetko.