»Škarjasta tehnika, ki je presenetila številne skakalce moje generacije, je bila zaradi mojih težav s poškodbami celo nekakšna osvežitev in nov izziv ter mi sama po sebi ni delala težav. Že po dveh tednih, potem ko sem se decembra '91 odločil za menjavo sloga, sem štartal na mednarodnih tekmah, takoj za tem pa dokaj uspešno tudi na poletih v Oberstdorfu januarja '92. Pravzaprav je - celo upoštevajoč tedanje velike odbitke za slog - presenetljivo dolgo trajalo, da se je novi slog uveljavil. Če, denimo, samo pomislim, da je Čeh Jiri Malec, resda z nekaj manj izrazito škarjasto držo, že v Calgayju '88 osvojil bronasto kolajno. Samo leto za tem je Šved Jan Boklöv kot prvi pravi »netopir« zmagal v svetovnem pokalu. Očitno so šele rezultati aerodinamičnih raziskav v vetrovnikih pokazale, kašne možnosti se odpirajo z novo tehniko, nato pa so se v nekaterih ekipah sistematično odločili za nov slog,« se Matjaž spominja prelomnega obdobja v začetku devetdesetih let.