Saj morebiti je primerjava popolnoma neprimerna, ampak kako pridete do tega, da lahko kašljate med publiko Milijonarja na POP TV? Preprosto počakajte, da v nabiralnik dobite vabilo, ki vas vabi v studio. S seboj lahko pripeljete kogarkoli, le otroci, mlajši od 16 let, morajo sedeti na klopi. Nenavadno je, da pismo dobite po naključju. In je prvovrstno presenečenje. V nabiralnik prileti tako kot reklama ali vabilo na prezentacijo zdravilne posteljnine. Še bolj čudno je, da ravno sedaj, ko smo tako našpičeni na varovanje osebnih podatkov, televizija brez problema pošilja naokoli osebno naslovljene pošiljke. Ko pa vemo, da denimo galerije, muzeji in druge podobne ustanove panično okoli pošiljajo formularje, ki bi jim dovoljevali pošiljanje osebno naslovljenih vabil na otvoritve in premiere. Na komercialni televiziji so pojasnili, da so adremo naredili iz seznamov članov kluba, vseh, ki so kadarkoli sodelovali v kakšni pop nagradni igri in iz seznama poslovnih parterjev, vmes pa se znajde tudi kakšen zaposleni Pro Plusa! Tako se lahko zgodi, da bodo teoretično nekoč v studiu sedeli urednik Stopa, Jonas, Miša in kdo od direktorjev naj sponzorjev. Menda so vsi naslovniki dali pristanek, da jim pošiljajo pošto. A kaj ker taka pošlje včasih pride tudi na naslove mrtvih duš. Studio je pač treba napolniti. In mrtvi nedvomno ne kašljajo.