23. novembra sem premierju pisal, sicer sem v pismu napisal, da mu pišem v zvezi z nedopustnimi pritiski izvršilne veje oblasti, konkretno gospe Katarine Kresal ministrice in njenega namestnika gospoda Gorana Klemenčiča na izvrševanje parlamentarnega nadzora nad varnostnimi službami. Povedal sem mu, da je bila javnost pred dnevi obveščena o tem, da so bile med adaptacijo prostorov Slovenskih železnic odkrite prikrite prisluškovalne naprave, zaradi tega je bila sklicana seje komisije 20.11., na kateri smo se želeli seznaniti s podrobnostmi glede tega dogodka. Konec koncev sem napisal, da ima ta dogodek tudi politično noto, saj se je v teh prostorih nedavno mudil tudi sam in je bil lahko tudi sam lahko podvržen nezakonitem prisluškovanju. Napisal sem tudi da ne glede na gornja dejstva je v interesu javnosti, da se v takšnih primerih čim prej seznani z vsemi okoliščinami, predvsem pa s tem ali obstoji možnost, da so podobne naprave inštalirane še kje. Napisal sem mu, da sem na sejo vabil gospoda Gorška, ki se je, tako kot danes, ni udeležil in da se je namesto njega udeležil seje gospod Črepinko oziroma pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije. In le-ta, gospod Črepinko je v nasprotju z izjavami gospoda Gorška, ki jih je podal v medijih, da preiskava poteka in v nasprotju z izjavami gospe ministrice, ki je v odzivu na sejo dejala, da o tej zadevi teče predkazenski postopek, povedal, da preiskava še ne poteka. To je povedal gospod Črepinko in dejansko je povedal resnico. Povedal je tudi da ni bil posredovan noben predlog za pregon in da so kriminalisti samo zavarovali dokaze. Se pravi, ministrica in direktor policije sta v javnost sporočala nekaj drugega kar se je dejansko dogajalo v ozadju.