V delih Presnjakov si podajata roke grotesknost absurdnost, pa tudi ciničnost, s katero avtorja opazujeta rusko realnost. Prisotna sta seveda tudi črn humor in satirična ost. Ta eklektičnost se odraža tudi v črni komediji ali farsi V vlogi žrtve, v kateri je junak oz. antijunak Valja, zavožen študent, brezbrižen do vsega in ujet v tranzicijsko obdobje, ko se družba ni še povsem otresla starega ustroja, a jo že prežema kapitalistična miselnost. /…/ V stopnjujoči se absurdnosti situacije postreže vsebina z nekaterimi groteskno komičnimi trenutki, ki so jih znali še posebno spretno izrabiti gost Branko Šturbej v treh popolnoma različnih vlogah zločincev, ki s samovšečno ekshibicionističnostjo prikažejo, kako je prišlo do zločina, Bine Matoh kot inšpektor s koleričnim moralno poučnim izpadom in Alida Bevk , ki je poosebila tri like, uslužbenko kavarne, kopališča in restavracije. Enkratna je bila kot psevdokitajska kar precej okajena natakarica, ki zločin obnovi s pesmijo, zapeto v slovenščini s prav prepričljivim, in zato zelo komičnim, japonskim prizvokom in plesnimi gibi. Osebnost protagonista Valje je z odločnimi; tudi nihilističnimi črtami zarisal gost Primož Forte. /…/ Ostale like, v katerih je bilo seveda prisotno vse, kar označuje dramske osebe bratov Presnjakov, so z grotesknimi niansami, oblečeni v primerne kostume kostumografa Lea Kulaša, odločno in rezko zarisali Jože Hrovat (oče), Mira Lampe Vujičić (mati), Maja Poljanec (Ljuda, policistka), Branko Ličen (policist, ki bi ga bilo kaj lahko podkupiti), Primož Pirnat (drugi inšpektor), Gorazd Jakomini (kuhar Vasja in scenarist) ter Miha Nemec kot nevrotični režiser. /…/ V vlogi žrtve je neobičajna predstava, ki odkrito, a neprizadeto razgalja sodobno življenje normalnih ljudi v ruski realnosti. Pri tem je pomanjkanje vrednot toliko bolj vznemirljivo, saj v nasilnosti, ki se včasih porodi iz čisto banalnih vzrokov, se zrcali tudi globalna podoba našega razčlovečenega »zahodnega sveta«, ki polni strani črne kronike s podobnimi nerazložljivimi umori.