Absurdnost situacije se kaže tudi v tem, da so bogataši, ki so v zadnjem času zašli v škripce, deležni nasladne privoščljivosti vseh nas revnejših, ki nikoli nismo bili niti blizu kakšnih podobnih možnosti. Zato nam ostane kot tolažba neko bedno čustvo, ki ga Slovenci pregovorno gojimo skladno z veseljem ob sosedovi crknjeni kravi. Namesto sladkega nasmeha, ki izvira iz »fovšije«, bi se bilo bolje vprašati, ali nismo vsi po malem gradili sistema, ki je privedel do tega razslojevanja, kakršno imamo danes.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Absurdnost absurdnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
situacije situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bogataši bogataš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
zadnjem zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zašli zaiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
škripce škripec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
deležni deležen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nasladne nasladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
privoščljivosti privoščljivost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
revnejših reven splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
niti niti členek
blizu blizu predlog; rodilnik
kakšnih kakšen vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
podobnih podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Zato zato priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
ostane ostati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
tolažba tolažba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
bedno beden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
čustvo čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pregovorno pregovorno splošni prislov; nedoločena stopnja
gojimo gojiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
skladno skladno splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
veseljem veselje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ob ob predlog; mestnik
sosedovi sosedov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
crknjeni crknjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
kravi krava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Namesto namesto predlog; rodilnik
sladkega sladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
nasmeha nasmeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
fovšije fovšija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
bolje dobro splošni prislov; primernik
vprašati vprašati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ali ali priredni veznik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
malem mali splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
gradili graditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
sistema sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
privedel privesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
do do predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
razslojevanja razslojevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kakršno kakršen oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar