Časa za »globoke« misli v četrtek po dveh treningih ni bilo veliko. Kljub temu sem se odločila, da se posvetim zelo vroči temi - politiki in športu. Menim, da ti dve področji nima smisla mešati, čeprav politiki veliko bolj silijo v šport kot pa športniki v politiko. Razmerje moči, ki je odločno v prid politike, je razumljivo, saj imajo politiki od slikanja s športniki veliko več koristi kot pa narobe. Najbolj pa mi gre na živce, ko od nas za vsako ceno želijo, da se opredelimo do stvari, o katerih celo strokovna javnost ne more najti skupnega jezika. Najbolj tipičen in nadvse aktualen primer so zadnje čase izbrisani. Omenjam jih na željo enega izmed svojih »svetovalcev«, da bi prikazala vso absurdnost položaja ljudi brez identitete, za katere večina Slovencev (tudi jaz) donedavnega nismo vedeli, da sploh obstajajo. V parlamentu, kjer imajo največ informacij, se ne morejo uskladiti o tem, kaj je zakonito in kaj ni, pa od nas navadnih in v tem primeru tudi nevednih ljudi zahtevajo, da naj povemo svoja mnenja. Meni se zdi, če uporabim svoj žargon, nešportno in zelo »nefair« športnikom vsiljevati neke komentarje, če jim ni do tega.