Čeprav je človek udomačil konja pozneje kot psa ali kravo, o neprecenljivi vrednosti te živali zgovorno priča že dejstvo, da v sodobnih zgodovinskih učbenikih lahko najdemo občutno več slik konj kot pa žensk. Seveda pa ženske niso imele tako skromne vloge kot ustvarjalke človeške zgodovine, pa tudi konji ne tako velike, kot je pogosto predstavljeno. Pesniki in pisatelji so jih radi opevali kot pogumne in drzne živali, pa čeprav je to žal daleč od resnice. Konji so namreč po naravi zelo plašni - pred vsiljivci se praviloma branijo z begom - in ta značajska poteza pravzaprav omogoča njihovo podrejanje človeku. Ob poročilih o herojskih juriših konjenic iz prejšnjih stoletj velja zato prej pomisliti, kolikšno mučenje konjev je bilo to in kakšen strah so morali vpitje ter zvoki bobnov in trobent sprožati v njih, da so se sploh podali v nevarnost, ki je prežala pred njimi. Konji so končno tudi inteligentne in zelo čuteče živali, ki nikoli ne pozabijo trpinčenja, zato mora človek svoj odnos z njimi graditi na zaupanju, pozornosti pa tudi odločnosti, kajti konj vidi v človeku predvsem svojega zaščitnika. Skrbno ravnanje s konjem se človeku tisočkrat povrne - to velja seveda tudi za druge živali - nenazadnje, kot kažejo raziskave, v obliki bolj zdravega in daljšega življenja ljubečih lastnikov živali.