Mraz? Kje pa, čeprav je bilo tega našega jutra kakšnih minus osem stopinj Celzija. Ne zebe, ker iz balona greje topel zrak v glavo in le prste na nogah je treba tu in tam razgibati, da od stanja v tesni košari ne otrpnejo. Je vredno! Zima ponuja več, ker je mogoče zaradi hladnega ozračja potovati dlje in tudi hitreje. Kako hitro? No, letenje z balonom je zelo plavanje skozi zrak in tako smo v uri in pol dosegli Vrhniko (kar je za moje izkušnje letenja z balonom zelo daleč), za kar po tleh potrebujemo le dvajset minut z avtomobilom. Letenje poleti ima dve manjši pomanjkljivosti: najprej se je treba zvleči iz postelje pred peto uro zjutraj, kar je kruto, toda zjutraj je zrak hladnejši in ugodnejši za let; a še vedno zaradi toplega ozračja ne veš, kako daleč te bo poneslo – morda bo balon v uri ali dveh iz Tivolija dosegel le mestni rob. Vendar je doživljanje prebujanja novega dneva iz zraka tako neponovljiva izkušnja, da potnika zastrupi. Mogoče tako kot Afrika. Vsi se vračajo, pa ne vedo prav natančno, zakaj.