Pred nekaj tedni se je s skoraj dveletnega potovanja po res daljnih deželah vrnila znanka. V rodno grudo. Prvi šok je doživela že na letališču. Namesto glasu iz zvočnika, ki bi opozarjal na zamude letal, je v avli slišala samo zvonjenje telefonov. Bzzz, brrr, cin, hej, Slovani, oda radosti …Potem ko smo šli na pijačo v znamenit ljubljanski lokal, jo je že zvijalo v želodcu od cingljanja telefonov. To, da ima vsak svoj telefonček, je bila nedvomno največja sprememba, ki jo je opazila ob vrnitvi. Mi, ki smo medtem živeli v alpski lepotici, tega menda nismo niti zaznali. Da smo se ocingljali. Samoumevno je bilo, da si bomo prej ali slej nabavili mobilca. Še huje vsi, ki ga še nimajo, so trmoglavci, nič drugačni od ostarelih profesorjev, ki svoje razprave še vedno tipkajo na pisalne stroje. Mimogrede legendarni stroj Olimpija stane več kot 20.000 tolarjev.