Dobrega pol stoletja po izidu dveh zvezkov še v celoti ročno, na neštetih kartotečnih lističih napisanega Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika in sodelavcev, ki velja za temelj novejšega slovenskega slovaropisja, in dvajset let po prvem enojezičnem Slovarju slovenskega jezika, ki ga je s svojih izhodišč sestavil učeni bibliotekar in leksikograf Joža Glonar, se je v spremenjenih povojnih razmerah pojavila potreba po novem enojezičnem razlagalnem slovarju sodobne slovenščine. Pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je dela lotilo blizu 200 slavistov in strokovnjakov z drugih področij. Že leta 1964 je bil objavljen poskusni snopič Slovarja slovenskega knjižnega jezika, šest let nato pa je izšel prvi zvezek slovarja. Preostali štirje zvezki so mu sledili v nekajletnih presledkih, dokler ni bil leta 1991 celotni projekt končan.