Med prvim pogovorom je Leljak Omerzo in Korsiko fasciniral s tehničnimi podrobnostmi, nekoliko skeptična pa sta ostala, ker je bilo očitno, da informacije dozira. Tudi v kasnejših pogovorih, pri katerih je sodeloval tudi Igor Bavčar, je Leljak sogovornike po eni strani navdušil s podrobnostmi, ki so pričale o širokopoteznem vmešavanju vojaške varnostne službe v civilno sfero, po drugi strani pa si niso bili čisto na jasnem, pri čem so. Vojaška varnostna služba naj bi od leta 1986 intenzivno spremljala mladinsko organizacijo. Nenavadni sogovornik je povedal, da se je operacija imenovala »Mladost«. Vojaška varnostna služba, KOS po domače, je zbirala informacije o redakcijah Mladine, Katedre in Nove revije, o alter sceni, skupini Neue Slowenische Kunst ... Metode dela vojaške varnostne službe so bile na trenutke odurne. Ko sta se Švedska in Jugoslavija sprli zaradi afere »Bofors«, je vojaška varnostna služba pofilmala hčerko švedskega diplomata, ki jo je eden od agentov KOS-a zvabil v posteljo. Z video gradivom so potem izsiljevali diplomata. Opisal je, kako je KOS nadzoroval Boruta Šukljeta in Željka Ciglerja, ko sta leta 1986 služila vojaški rok. Potem sta oba kandidirala za predsednika zvezne organizacije ZSMS in veličastno pogorela, ker sta se zdela nesprejemljiva. Mimogrede, Stipe Šuvar, visoki partijski funkcionar, je na sestanek, med katerim bi morali enega od slovenskih kandidatov izvoliti za mladinskega predsednika, poslal pismo in dosegel, da so volitve prekinili.