je ostalo pri obdelovanju kamna za gradnjo. Najprej je začela rasti notranja stena. Kamne so nalagali enega na drugega, dokler ni bila stena visoka dva metra, potem so začeli delati kupolasto streho. Kakšnih 20 centimetrov velike apnenčaste plošče so krožno polagali eno na drugo in zaprli 40 centimetrov odprtine na en meter višine, dokler niso dobili strehe v obliki narobe obrnjenega lijaka. Ko so prišli do vrha, so na enak način najprej naredili zunanjo steno do višine dveh metrov, potem pa so iz 4 do 7 centimetrov debelih kamnitih plošč naredili še zunanji del kupolaste strehe. Plošče so na streho položili zato, da je po njih odtekala deževnica in voda ni prodirala v hišo. Na koncu so streho zaprli z najlepšim kamnom ali s konico. Ta je služila kot okras, a je tudi usmerjala deževnico v nekakšne žlebove na začetku strehe in po kanalih iz kamnov v cisterno za vodo, ki je bila pod hišo. Zanjo so najprej izkopali jarek, ki je bil širok 3 krat 2 metra in globok od 5 do 6 metrov, a je bil lahko tudi večji, odvisno od velikosti hiše, potreb družine in morebitne drobnice. Nato so cisterno pokrili s skrilavci.