misel, da se končno tudi jaz poknem pred monitor in položim prste na tipkovnico, da ti malo opišem svoje sladko poletje 2006 (v zameno, ker si mi ga polepšala tudi ti). Bila sem na morju, v kraju, skritem v tej prelepi Dalmaciji, ki ga obiščem vsako leto. No, ko mi je uspelo zapreti močno natlačeno potovalko, v toaletno torbico zagnati zadnje nujno potrebno žensko orožje in v torbici (no ja, torbi) že tretjič preveriti, ali imam s sabo polnilnik za telefon, sem pograbila še Ellin koledarček, da preverim, ali me v trafiki že čakajo sveže natiskane strani ali bom morala na Hrvaškem pustiti zajeten kupček kun, da tako kot vsak mesec dotlej potešim radovednost. Ker me (skoraj) vedno spremlja sreča (ki pa si jo seveda kujem sama), je sveže pečen kruhek ležal na polici že od prejšnjega dne. Zadnji sprehod našega kužka, preden odidem, sem združila s skokom v trafiko. Naslednje jutro sem se že vozila poležavanju na plaži naproti, seveda šele (vsaj) po tretji uri, in občasnemu skoku v vodo, da le nekaj naredim zase in prekravlam kakšen kilometrček. Uganite, s čim sem si zavarovala nosek pred neprijetno rdečico, ki bi lahko zvečer pokvarila zdravo zagoreli 'look'? Da, s prav tisto kremico, ki je bila priložena vaši varovanki. Kot piko na i sem zagoreli koži, prevandranim večerom in pitanju s paradižnikom in lubenicami dodala prav tako zagorelega, žurerskega in temperamentnega Dalmatinca. Ki me, odkar sem doma, neprestano kliče in sprašuje, kako mi ga je uspelo tako obnoreti (no ja, ljubček, včasih pa le prav pride, če prebereš kakšen članek ali dva, ki ju potem dodaš k svoji lastni umetnosti ljubezni). Nekako sem se prepričevala, da ga niti malo ne pogrešam in da bom tista dva tedna z lahkoto pozabila, dokler se nisem pred nekaj uricami lotila stvari, ki je res ne maram. Razpakirati se je zame gromozanska muka, kaj šele vse tudi pospraviti. Tako sem, ob stokanju in pačenju, na dnu torbe našla prav tisto kremico, ki mi je ščitila nosek in lica. Kako lahko vonj vpliva na človeka! Obraz imam spet zaščiten pred soncem (četudi zunaj dežuje) in vrnila se bom kmalu tja na počitnice in se stiskala k njemu in poslušala, kako mi v uho šepeta Malena moja. Nisem ljubiteljica ljubezenskih zgodb, ampak, glej ga zlomka, prav Elle mi je pokazala, da v eni od njih živim tudi sama. Uživajte še zadnje žarke sonca, saj nas čaka mrzla zima, brez letečih žlic, ki bi nam kot kosovirjem obrodile sočne sadeže.