»Meni se je to zdela čista revolucija! V začetku najinega komuniciranja s pomočjo znakov nisem mogla verjeti, da lahko že tako zgodaj vem, kakšne so hčerine želje in potrebe, saj mi je kar ona to povedala,« razlaga Polak-Williamsova koristnost sporazumevanja z znaki. Njena hči je začela intenzivno komunicirati prek znakovnega jezika pri 12 mesecih. »Na primer: gledali sva skozi okno in mi je z znakom pokazala, da zunaj dežuje. Ponoči se je zbudila in mi pokazala, da bi vodo. Jaz bi ji avtomatično dala mleko, ona pa je bila samo žejna, ne lačna. Pokazala je, da je zaspana ob urah, ko jaz nisem pričakovala, da bo zaspana. Nesla sem jo v posteljo in je zaspala. Z otrokom se poskušamo držati neke rutine, ampak prek njenega sporočanja sem ugotovila, da so potrebe otroka včasih drugačne od te rutine.«