letošnje poletje sta si dež in sonce pogosto menjavala mesto na nebu, zato smo lahko večkrat uzrli na nebu mavrico. Vsi jo poznamo in se je razveselimo, koliko pa vas ve, zakaj in kako ta pojav nastane? Sončna svetloba se na dežnih kapljicah lomi, zato nastane mavrica. Bela sončna svetloba vsebuje valovanje različnih frekvenc in valovnih dolžin, ki v različnih snoveh potujejo z različno hitrostjo. Do loma pride, ko svetloba iz zraka vstopi v dežno kapljico. Različnim valovanjem, ki sestavljajo belo svetlobo, se zato spremenita hitrost in smer. Najpočasneje potuje modro vijolična svetloba, ki ima najvišjo frekvenco. To pomeni, da se v dežni kapljici najbolj lomi, in jo zato opazimo na spodnjem polkrogu mavrice. Nasprotno velja za rdečo svetlobo, ki ima najnižjo frekvenco in potuje najhitreje ter je na vrhu polkroga mavrice. Med modro vijolično in rdečo pa se zvrstijo še druge barve: modra, zelena, rumena in oranžna.