Bakterije, sladkor in zobobol. Čeprav je sklenina zelo trpežna snov, pa njena tanka plast vseeno ni povsem neobčutljiva na dejavnike v ustni votlini. Po naših ustih se namreč sprehaja kar petdeset milijard bakterij, ki so sicer del običajne ustne flore, vendar vse gotovo nimajo samo dobrih namenov. Približno polovica od tristo vrst lahko prispeva k razvoju zobnih bolezni, pri čemer so zlasti nevarne krogličaste bakterije, streptokoki, ki v ustni votlini lahko tvorijo bakterijske kolonije. Še bolj nerodno je, da se najbolje počutijo na površini zoba, ki ga prekriva zobna obloga, plak, tj. zbita mineralizirana posledica slabe ustne higiene, ostankov hrane ter odmrlih bakterij in celic. Streptokoki se prehranjujejo s sladkorji, zato so najbolj veseli vsakršnega vnosa lahko cepljivih ogljikovih hidratov, ki povzročijo nastanek organskih kislin, odličnega sredstva za raztapljanje 2,5 milimetra debele zaščitne površine. Tako bakterije prodrejo do dentina in ga začnejo uničevati. Posledica je bržkone vsem dobro znana, zobni karies, ki lahko privede do vnetja pulpe, kar zelo boli. Tem tegobam se najbolj učinkovito izognemo z dovolj pogostim in pravilnim čiščenjem zob. Toda glede na rezultate raziskave, da povprečen Evropejec porabi 350 mililitrov zobne paste na leto, smo na stari celini še vedno precej leni pri tem opravilu. Če upoštevamo ustrezno zaščito in umivanje dvakrat na dan, strokovnjaki poudarjajo, da bi morala biti številka vsaj še enkrat večja. Enako velja za uporabo zobne nitke, drugega ključnega pripomočka za pravilno nego zob. Poleg tega večina tistih, ki si jih redno umivajo, sodeč po rezultatih raziskave ne pozna pravilne tehnike, temveč bolj ali manj naključno »operira« s ščetko po ustih.