Velja za strastnega zbiratelja. Velike škatle polni z v zakulisju posnetimi polaroidi manekenk, ki so nosile njegove kolekcije; v dnevni sobi razstavlja zbirko črnskih portretnih kipov in fotografije posebnežev, ki se ga dotaknejo med nedeljskimi pohajkovanji po bolšjakih. Na zeleni steni stranišča – edini obarvani steni v stanovanju – pa visi več kot petdeset kičastih trodimenzionalnih panoramskih slik turističnih krajev. »Obožujem banalnost. Kose, ki se zdijo na videz nezanimivi, poskušam narediti zanimive s tem, da jih kopičim.« Vedno znova se zaljubi v predmete, dušo katerih drugi prezrejo. Eden zadnjih nakupov je okrogla zobozdravniška miza iz poznih petdesetih. »Mar ni lepo oblikovana?« ponosno pokaže nanjo. V isti sapi prizna, da je povsem neuporabna, saj so številni predali premajhni, da bi bilo mogoče kaj shraniti vanje. Tako stoji v okras tik pod ilustracijo tetoviranega dekleta s steklenim očesom, darilom prijateljice, v New Yorku živeče francoske umetnice Jeanne Detallante.