O takih in podobnih predlogih bo odločala tudi nova sestava evropskega parlamenta, ki se bo že kmalu po izvolitvi soočila z zakonodajo o nadzoru nad finančnimi institucijami, o podnebnih spremembah, o pravicah potnikov v letalskem in drugem prometu (lani je bil evropski parlament zadnji branik tudi pred dodatnim razkrivanjem osebnih podatkov o letalskih potnikih na željo ameriških družb), o čezmejnem pregonu za prometne prekrške, minimalnih standardih za porodniški dopust… Navsezadnje bo že julija odločala tudi o novem predsedniku evropske komisije, za katerega znova kandidira sedanji, ki po Bushevem sestopu velja za enega glavnih (in zadnjih) podpornikov neoliberalne politike, ki je ameriški finančni krizi na široko odprla vrata tudi v Evropi. Prav sedanja kriza zna biti eden pomembnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na udeležbo na volitvah. A njen učinek je precej nepredvidljiv – volivce lahko naredi še bolj malodušne in nezainteresirane za volitve ali pa jih vendarle spodbudi, da prav z aktivno udeležbo vplivajo na krojenje drugačne, boljše družbe tudi v EU. V prvem primeru bi bila EU ne le še manj seksi, ampak bi marsikoga ob vse daljšem delavniku in vse krajši porodniški sčasoma morda minilo še veselje do seksa nasploh. (Razen če k slednjemu seveda ne štejemo že tega, da se nam za vse skupaj lepo j…)