Izdelovanje steznikov je zahtevalo posebno znanje. »Mati se je izučila za šiviljo pri mojstrici Skončni Nežki leta 1920. Za tem je šla pomagat šivat spodnje perilo k šivilji Urški Virant v Gorenjo vas. Ta jo je vpeljala v zahtevno šivanje steznikov in perila, ki so ga naročale premožnejše ženske v trgu in drugod. Gospa Pokovec je nosila steznike, ki jih je šivala moja mati iz močnega damasta. Na notranji strani so bili podloženi z mehko podlogo. Med dvojno blago je všila koščene opornike – fiš bane. Rabila je ozke okrasne tresa, šajtuš in svilene trakove, ki jih je oblikovala in ročno prišila.« (27) Po naročilu so nekatere šivilje stranki perilo izvezle. »Mati je šivala spodnje perilo, ki ga je po naročilu tudi vezla s tanko nitjo z zelo drobnimi vzorci. Boljše stranke so vedele, da je pri šivanju in vezenju vešča in natančna. Dodatke za šivanje je kupovala pri Dejak, kjer so imeli tudi posebne gumbe in kaveljce, s katerimi se je zapenjalo steznike.« (27) »Mati je bila malo močnejše postave in je pod obleko vedno nosila steznik.« (40) Steznik – šnirmodrc so nosile predvsem premožne v trgu, posnemale pa so jih tudi okoliške, če jim je bilo cenovno dosegljivo ali če so ga same znale zašiti.