Pri Plamenicah je bilo drugače. Roman sem po prvi različici še šestnajstkrat popravljal, in to v času, ko še ni bilo računalnikov, kar je pomenilo, da sem ga sedemnajstkrat natipkal od začetka do konca precejšen podvig za študenta, ki lahko počne vrsto zabavnejših reči! Pa vseeno sem si vse od izida želel popravljati naprej, celo po intervjujih sem napovedoval, da bom enkrat napisal novo različico, v kateri bo manj medbesedilnih namigov. Zdaj, ko bi bilo to mogoče, sem v novi verziji, ki izide s podnaslovom remiks 2004, spremenil pravzaprav manj, kot sem pričakoval: namige, ki jih niti s pomočjo interneta nisem več znal razvozlati, sem izpustil, oblike pritiska družbe na posameznika posodobil glede na trenutno stanje kapitalističnega duha, temeljna razmerja v besedilu pa so ostala nespremenjena. Torej sem, če ostanem pri glasbenem besednjaku, naredil bolj digitalizacijo kot remiks besedila.