Lazo Vujić je v Bologni od začetka njenih umetnostnih sejmov v 70. letih, ko je imel svojo galerijo v Italiji. V širšem smislu so precejšnje spremembe; v zadnjem času je zelo dobro za mlade umetnike; razmere so se izboljšale, publika se je zamenjala, tako kot galeristi; mlajša generacija galeristov dela s svojo generacijo umetnikov in v tem se kaže veličina sejma. Stari so šli v muzej, prej mladi namreč niso imeli možnosti. Zdaj se mlad umetnik lahko zelo hitro uveljavi, pomembno je, da ima dobrega agenta, ki ga zna promovirati in mu pomagati. V čem je skrivnost dobrega galerista? Mora imeti nos za umetnost, predvsem pa ljubezen do nje; da za tistim, kar ponuja, zares stoji. Če nima srca, meni Vujić, mu noben denar ne pomaga. Verjeti mora v to, kar dela, ne samo, da »vzamem in prodam«. Galerist izbere umetnika, ki ga bo podprl po svojem okusu. Na začetku seveda še ni tržne vrednosti, ker se ta pokaže kasneje, vsekakor pa ne sme biti »modnosti«, ker ta hitro propade. Mora staviti na daljše obdobje. Od danes do jutri ni nič.