Čeprav sta emocionalno doživljanje in mišljenje bistveno povezana, kot ugotavlja Hobson, se znanost v preteklem stoletju z emocijami ni veliko ukvarjala. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so sicer Charles Darwin, William James in Sigmund Freud napisali več prodornih razprav o naravi emocij, o morebitnih bioloških mehanizmih, na katerih temeljijo, ter o simptomih in izvorih emocionalnih motenj. Britanski nevrolog John Hughlings Jackson pa je zastavil temelje anatomije človeških emocij tako, da jih je umestil v desno možgansko hemisfero. Torej bi upravičeno lahko pričakovali, da bo hitro razvijajoča se znanost o možganih posvečala emocijam enako pozornost kot jeziku ali vidnemu zaznavanju. Vendar se to ni zgodilo. Znanstvena usmeritev, ki se je razvila v sodobno nevroznanost in kognitivno znanost, se je ukvarjala predvsem z razčlenjevanjem kognitivnih procesov, kot so zaznavanje, spomin in učenje, medtem ko so čustva dolgo ostajala na obrobju.