Odvisno od točke, s katere to vprašanje zastavljate. Sam ga zastavljam s točke gledanja in prispevanja k temu nenavadnemu procesu. Mar slišim - kdo ne more? - nekatere znane glasove: stroge trgovce, ki so jim vajenci in prodajalci ušli v Bankside** Predel Londona južno od Temze nasproti njegovega starega jedra, ki je bil v Shakespearovih časih zabaviščni predel z mnogimi gledališči (tudi Globe).; poglavarje gospodinjstev, katerih žene ob jutrih prebirajo romane in komedije, in direktorje koledžev, katerih študentje, pripuščeni k študiju angleščine, počnejo isto. Ti trezni možje bi znali kaj povedati o sodobni Kaliforniji, kjer lahko gledaš svoj prvi film ob pol sedmih zjutraj, in če se zares potrudiš, jih lahko vidiš še sedem ali osem, preden si v zgodnjih uricah naslednjega dne ogledaš zadnjega. Fikcija; igranje; lenobno sanjarjenje in nadomestni spektakel; hkratna zadovoljitev lenobe in apetita; razvedritev od razvedritve z razvedritvijo. Gre za debel, zajeten katalog naših napak, a milijoni ljudi zdaj vračajo ta katalog, ne da bi ga odprli. In milijoni gledamo sence senc in v njih vidimo vsebino; gledamo prizore, situacije, dejanja, menjave, krize, dokler se nam ne utrudijo oči. Rezina življenja, nekdaj projekt naturalistične drame, je zdaj prostovoljni, navajeni, notranji ritem; potek dejanja in igranja, uprizoritve in predstave, povišan v novo konvencijo, konvencijo temeljne potrebe.