Težko je presoditi, ali je stroka, tako italijanska kot slovenska, kljub številnim razstavam (o Špacapanu, Pilonu, Černigoju, Bambiču, Čargu, če omenimo Slovence), že rekla dovolj ali raziskovalno temo zaokrožila s prepričljivo sintezo. V Trstu so se zvrstile odmevne razstave, ne nazadnje o znani fotografinji Wandi Wulz, slikarju Pieru Marussigu, pred leti razširjena razstava s poudarkom na tržaškem delovanju Avgusta Černigoja, spomladi letos o Marcelu Dudovichu, sedaj o Craliju, takoj zatem pa bomo videli retrospektivo Uga Carra ja. Že to pove veliko, saj so vsi dosegli mednarodno odmevnost. Cralijeva retrospektiva je v primerjavi s predstavitvijo njegovih del leta 1985 v Gorici (87 slik iz let med 1925 in 1961) bolj prečiščena in sega do konca ustvarjanja, do leta 1995, tako da bi upravičeno od retrospektive pričakovali več. Tako pa se je omejila na izbor iz t. i. »aeropitture« kot osrednje slikarjeve življenjske teme.