Najraje se spominja oblikovanja satiričnih oddaj, kot sta bili Celjski žveplometer in Alkotest, pa številnih imen slovenske glasbene scene, s katerimi je sodeloval, in vseh v nacionalnem merilu znanih glasov napovedovalcev, ki so se kalili v okviru Radia Celje. Pri terenskem delu je vedno užival: »Po mestnem parku smo nekoč poskrili gobe, jaz pa sem se skrival v grmovju, da sem posnel reakcije mimoidočih, češ, gobe v Celju res čez noč zrastejo,« se smeje in navrže še kakšno o navezi Pišek-Tatarevič, ki je na Rogli pri -21 stopinjah v rokavicah postavljala antene in skoraj primrznila. Skupaj z Radiem Celje je preživel nesrečen požar, koordiniral delo ob poplavah in v času osamosvojitvene vojne postavljal rezervne studie v koči radioamaterjev na Kunigundi v primeru, da bi prišlo do najhujšega. Pa je vse našteto le kapljica v morju izkušenj, s katerimi Mitja sooblikuje nove generacije radijcev.