Narodnostni ketman. Razširjen ni samo med širokimi množicami, pred njim niso varni niti partijski vrhovi posameznih dežel. Ker je Tito ravnal kot Sadra, ki ga je opisal Gabineau, in je svojo herezijo razglasil vsemu svetu, morajo večmilijonske množice, ki v ljudskih demokratičnih republikah gojijo ta ketman, uporabljati posebej domiselna sredstva prikrivanja. Eksemplarični sodni procesi za pristaše »narodne poti v socializem« so javnost v posameznih vzhodnih prestolnicah naučili, kakšne fraze in kakšni vzgibi jim lahko nakopljejo očitke, da v sebi gojijo te pogubne težnje. Najzanesljiveje se očitkov obvaruješ, če na vsakem koraku na ves glas izražaš svoje občudovanje dosežkov Rusije na različnih področjih, nosiš pod pazduho ruske časopise in knjige, si brundaš ruske popevke, vneto ploskaš ruskim glasbenikom in igralcem itd. Pisatelj, ki ni niti enega dela posvetil znamenitim ruskim osebnostim ali pa življenju Rusov in se je omejil na domače teme, ne more računati, da je v povsem varnem položaju. Ljudje, ki gojijo ketman, čutijo brezmejen prezir do Rusije kot do barbarske dežele. Pri delavcih in kmetih je prejkone čustven in izvira iz opazovanja bodisi vojakov osvobodilne vojske ali – ker jih je med vojno veliko živelo na področjih pod neposredno rusko upravo – Rusov pri njihovem vsakdanjem življenju. Ker je bila razlika v življenjski ravni in civilizacijski stopnji med Rusijo in deželami, ki se danes imenujejo ljudske demokratične republike, doslej velika, in sicer v korist slednjih, pada narodnostni ketman na plodna tla. Ni ga mogoče imeti preprosto za nacionalizem. Med Slovani srednje Evrope in Nemci je stoletja vladalo sovraštvo, vendar je bilo pri Slovanih obarvano s spoštovanjem do zunanjih znamenj civilizacije, ki jih je bilo opaziti pri Nemcih. Ko pa je po drugi strani Srednjeevropejec primerjal in ugotavljal, da ima sam bolj uglajene navade, da je sposobnejši za organizacijo, na primer, transporta ali za upravljanje s stroji, bi, ko bi mogel, omalovažujoče zamahnil z roko in tako izrazil svoj odnos do Rusije, kar sicer ne preprečuje, da ga ne bi navdajala s strahom številčnost množic, ki se zlivajo iz osrčja evrazijskega kontinenta.