Na Žalah se je namreč že tretjič v zadnjih letih med prvomajskimi prazniki zgodilo razdejanje (glej fotografijo V objektivu) nad zadnjim počivališčem Josipa Vidmarja (kot v primeru ropov Drnovškovih računalnikov bodo neznani storilci verjetno postali uživalci drog). Umrl je 96 let star (podobnih let je sedaj pisatelj Boris Pahor), bil je literarni kritik, prevajalec, politik in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O njem se je pred vandalizmom na Žalah na nacionalni televiziji v režiji sodobnih zgodovinarjev govorilo kot o človeku, ki je pripomogel k zlomu pisatelja Edvarda Kocbeka. Nikomur ni mar podatek, da sta Vidmarjeva hči Živa (urednica pri Cankarjevi založbi in članica Pahorjeve stranke) in pisateljev sin Matjaž Kocbek (pesnik in v zadnjih letih vedno bolj uveljavljen slikar) ohranila dobro prijateljstvo iz mladosti. Nikomur ni mar, da sta pisateljeva sinova Matjaž in Jure Kocbek našla v očetovih zapiskih ime in priimek še sedaj uglednega Slovenca (po dogovoru ga še ne bomo zapisali), ki je zloglasni udbi vsakodnevno »poročal« o Edvardu Kocbeku, ki je denuncianta naivno imel za družinskega prijatelja. Ampak sodobna zgodovina, ki je dobila nov zamah v zadnjih treh letih, je neizprosna in nič je ne zanima razbitje neke nagrobne plošče, čeprav so Vidmarji dali Slovencem neprecenljive ljudi in dela, toda v Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani je bila spočeta tudi Osvobodilna fronta (OF), mnogim svetla luč slovenske zgodovine, mnogim črna pika v noči narodne zatemnitve. S prvo ženo Angelo je imel Josip Vidmar sina Tita, novinarja, pesnika, dopisnika iz tujine in urednika kulture na Delu, ki ga je Edvard Kocbek v knjigi Tovarišija opisal kot prisrčnega fantiča, ki ga je oče Josip po materini smrti enostavno pripeljal med partizane v Bazo 20, kjer se je Josip Vidmar drugič poročil z Nado Stritar, ki ji je bil poročna priča Franc Leskovšek - Luka, njemu Marjan Brecelj, poročni obred pa je opravil sam Boris Kidrič, ki jima je ukazal, da mora biti partizanska poroka po vojni tudi zapisana v uradne knjige. Nada Stritar (njen rod gre nazaj do pisatelja Josipa Stritarja) je pela v znamenitem Kvartetu sester Stritar. Najbolj znana je bila operna pevka Bogdana Stritar (v drugo poročena s slikarjem Doretom Klemenčičem - Majem). Zdenka je leta 2003 z možem Viktorjem Bajcem (bil je direktor Ljubljanskih mlekarn) proslavila biserno poroko (70 let), izjemno pa se je v medicini proslavila četrta sestra pediatrinja dr. Zora Konjajev (sestre Stritar so imele tudi brata dr. Albina Stritarja, ki se ga šteje za prvega slovenskega okoljevarstvenika, bil je agronom). Josip Vidmar se je preko Srečka Kosovela seznanil tudi s prelepo pesnikovo sestro Karmelo, se vanjo platonsko zaljubil in ji napisal mnoga ljubezenska pisma, čeprav je obenem vzorno skrbel za družino in ženo Nado Stritar, s katero je imel tri otroke – prva hči Nada je že pokojna (bratranec njenega moža Aleksander Mlač je bil slavni vojni poročevalec slovenskih medijev iz okupiranega Sarajeva), sin Rok je izjemen strokovnjak za računalništvo in je zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici, hči Živa pa ima dve hčeri Gajo in Nejo, ki jima je dedek Josip posvetil dve čudoviti pesmici. Slavni in za Slovenijo zasluženi pa so bili tudi bratje in sestre Josipa Vidmarja, od katerih je bil inženir Milan Vidmar v svojem času vodilni strokovnjak za transformatorje, šahovski velemojster, ki je igral tudi z znamenitim svetovnim prvakom in čudakom Aleksandrom Alehinom. Milan Vidmar je bil tudi eden od prvih znanih slovenskih prostozidarjev. Sestra Mila je bila poročena s profesorjem, brat Stane je bil odličen telovadec in ustanovitelj sedaj že pozabljene tovarne Tonosa (Tovarna nogavic Savlje pri Ljubljani), sestra Ivana je bila poročena z igralcem Milanom Skrbinškom, potem pa sta bila še znamenita dvojčka, sestra Meta, ki je imela v ljubljanskem Nebotičniku plesno šolo, iz katere je izšla znana Marija Vogelnik, Metin dvojček Ciril pa je bil založnik in najbolj zaslužen, da so izšla celotna zbrana dela Prežihovega Voranca. Ob vsem zapisanem nikomur (razen družini Vidmar) ni mar za vandalizem na Žalah.