Vsak glavkomski napad praviloma spremljajo določene motnje vida, ker nenadno povišan znotrajočesni tlak spremlja tudi določen zastoj krvnega obtoka v predelu očesa, ki tako postane zmerno do hudo rdeče. Roženica ni več tako prozorna, ker se v njej zadržuje odvečna tekočina, to pa povzroča moten vid, zenica ne reagira dobro na svetlobo, je nekoliko zaokrožena in širša zaradi neposrednega vpliva povišanega očesnega tlaka. Ker takih sprememb pri vaši mami niste opazili, je res primerno, da se pogovorite, dodatno pa naj jo pregleda njen zdravnik, ki jo bo po potrebi napotil k oftalmologu. Ta bo zlahka ugotovil vrednost znotrajočesnega tlaka in eventuelne spremembe v zgradbi očesa, ki bi lahko vodile v tveganje nenadnega glavkoma. K sreči je zelo redko, da bi tak napad prizadel obe očesi hkrati, zato je za zdravljenje takega stanja običajno uspešno, praviloma najprej z zdravili, nato lasersko oziroma operativno, vse možno v lokalni anesteziji. Za akutni glavkom so bolj ogrožene majhne oči (običajno visoko daljnovidne ali razvojno), starostniki zaradi vse življenje rastoče očesne leče, ki je z leti lahko za določeno oko tako velika, da ogroža pretok prekatne vodke izza leče skozi zenico pred šarenico in skozi posebni pretočni sistem med šarenico in roženico iz očesa, kjer se resorbira v krvni obtok. Dvomim, da bi gospa kar dobila diagnozo glavkom brez zdravljenja. Pogosteje bi sicer bila možna druga oblika te bolezni, ki se razvija tiho in brez težav, vendar s postopno izgubo vida, ker kronično povišan znotrajočesni tlak subjektivnih težav ne povzroča (narašča postopno in tega ne zaznamo), lahko pa že okvarja živčna vlakna mrežnice in očesnega živca in tako okvaro vida, ki jo marsikdo, ki se slabo opazuje v začetku, niti ne opazi. Tako je glavkom po definiciji sklop očesnih bolezni, ki ga spremlja, ali pa tudi ne, višji znotrajočesni tlak, tipične spremembe očesnega živca in okolnih živčnih vlaken mrežnice, iz teh okvar tudi prepoznavne spremembe v vidnem polju in v napredovali obliki tudi manjša vidna ostrina. Seveda je naš namen prepoznati bolnika, ki je rizičen za stanje, še preden ima okvaro (znane tudi določene družinske oblike), vrsta očesnih bolezni, ki jih glavkom lahko spremlja idr. Ne obstaja absolutna normalna vrednost znotrajočesnega tlaka, ampak gre za epidemiološki približek in individualno oceno, kateri znotrajočesni tlak glede na stanje očesa in splošno zdravstveno stanje (pomembni dejavniki, ki vplivajo na prekrvavitev očesa) bi lahko povzročil škodo in kateri ne. Pri manjšem odstotku ljudi je to za splošno populacijo že povsem nizka vrednost npr. 15mmHg, medtem ko nekdo daljši čas ne bo utrpel sprememb tudi pri vrednostih 30mmHg, čeprav ta vrednost v naši populaciji predstavlja že povišanje, pri rjavookih zaradi več pigmenta lahko še prej. Znotrajočesni tlak niha preko dneva tako kot krvni, zato je pred odločitvijo za zdravljenje (tudi med njim) lahko potrebnih več meritev ob različnih časih dneva. Gre torej za zapleteno bolezen z mnogo oblikami in faktorji vpliva, menim pa, da se vaši mami in vam s tem ni potrebno obremenjevati, ker pri kolikor toliko rednih oftalmoloških kontrolah in ob sedanjem poznavanju bolezni obstaja majhna verjetnost, da bi kaj zamudili.