o vsakakor obvezni filmi, kot so Sedmi pečat, Divje jagode, Persona, Kriki in šepetanja, Molk in Fanny in Aleksander. To so filmi, ki sodijo v sam vrh filmske umetnosti in brez poznavanja katerih nihče, ki se kakor koli zanima za film, pač ne more. Po drugi strani pa retrospektiva ponuja v naših krajih edinstven vpogled v Bergmanova zgodnja dela. Videli bomo kar nekaj izmed njegovih prvih filmov: prvenec Kriza, pa Dežuje na najino ljubezen, Ladjo na poti v Indijo, Glasbo v temi, Zapor in Noč klovnov. To so filmi, ob katerih se je Bergman učil filmske obrti in v katerih se nemalokrat čutijo vplivi ameriškega filma noir, francoskega poetičnega realizma in italijanskega neorealizma. Hkrati pa je v njih – še posebno v Noči klovnov – že čutiti tiste elemente, ki bodo pozneje zaznamovali njegov opus. Žal ne bo mogoče videti tako znanih filmov, kot sta Onkraj zrcala in Obhajanci, prav tako ne bo predvajan niti eden od treh filmov prisilnega »nemškega obdobja« (Zmajevo jajce, Iz življenja marionet, Jesenska sonata), niti kateri od obeh dokumentarcev o otoku Fårö, na katerem režiser že desetletja živi in kjer je posnel nekaj svojih najbolj znanih filmov. Zato pa bomo imeli izjemno priložnost videti Karinin obraz, četrturni dokumentarec, s katerim se je režiser poklonil svoji materi.