Peto zmagoslavje na tekmah za svetovni pokal, četrto v šprinterskih preizkušnjah, je nekoliko presenetilo tudi našo šampionko. »V zadnjih dneh sem bila precej utrujena. Na štartu kvalifikacij sem se počutila, kot da bi me nekdo prilepil na smuči in sneg. Zdelo se mi je, da nič ne zmorem. Osmi čas ni bil obetaven. Bala sem se, kaj bom lahko naredila v takšnem stanju. Kljub temu sem poskušala narediti čim več, se po kvalifikacijah čim več gibati,« je svoje stanje opisala najboljša slovenska športnica, ki se je po začetni slabosti spravila k sebi. Že po prvem boju, v katerem je bila najhitrejša med vsemi, je bilo bolje. Ko je videla svoj čas, se ji je zdelo neverjetno, da je tekla tako hitro. Polfinale je bil prav tako izvrsten. »Veselilo me je, da sem ohranjala čas, po polfinalu se mi je vse skupaj že zdelo nekoliko laže, povrhu sem imela izkušnje tudi iz prejšnje sezone. Zavedala sem se, da bosta odločala klanec in ravnina po njem. Temu sem podredila vse. Čakala sem do vznožja klanca in na njem začela prehitevati. Vedela sem, da imam dober oprijem, kakršnega sem tudi potrebovala. Presenečena sem bila, da tečem tako suvereno,« je o nastopu povedala Majdičeva. Zmago, s katero se je mladi Norvežanki Astrid Jacobsen oddolžila za poraz na svetovnem prvenstvu v Saporu, je posvetila teti Mariji, ki je v sredo umrla za rakom.