Že mesec kasneje so naredili še bolj izpopolnjene sani in jih takoj prodali. Polaris se je tako znašel med pionirji motornih sani. Nastal je Snow-Traveller in z njim ideja, ki je obsedla Edgerja Hetteena, da bi na njem prevozil Aljasko. Šlo je za izziv človeka, ki je ljubil zimsko naravo in podjetneža, ki se je zavedal, da bi se tovarni z novo ponudbo snežnih sani odprl cel svet. 1200 milj dolga dogodivščina se je začela 4. marca 1960 in končala v 21 dneh. Ekspedicija je bila kljub snežnim viharjem, zametom, mrazu in nekaj težavam z motorjem uspešna. Snow-Traveller je sčasoma dobival različne modele in postajal vse lažji ter učinkovitejši. Leta 1963 so iz tovarne že zapeljali trije tovornjaki, naloženi z njimi, ki so bili namenjeni na Švedsko. Leto kasneje je njihovo vozilo zmagalo na tekmah motornih sani v Eagle Riverju, to pa je bilo tudi leto, ko so predstavili za tiste čase nadvse sodoben model Mustang, z namestitvijo motorja spredaj in neprikritimi tendencami športnega udejstvovanja. Mustang je močno povečal navdušenje mnogih za motorno sankanje in je bil v bistvu Polarisov odgovor na konkurenco Ski-Dooja. David Johnson je za Mustang našel lažji motor, nove konstrukcijske rešitve in tudi sodobnejši design. Kupci so lahko izbirali kar med petimi motorji in sicer od štiritaktnega Kohlerja s 6,5 KM do dvotaktnega Hirtha s 14 KM. Najmočnejši model je dosegel hitrost 35 milj na uro. Mustang je imel na sebi že precej plastike, povsem gumasto gosenico, novo sklopko in sprednji žaromet. Spredaj je imel listno vzmetenje in je z vsemi novostmi postal eden prvih resnično športnih snežnih prevoznih sredstev. V začetku 70. let so motorne sani predvsem po zaslugi Mustanga postale v ZDA in Kanadi pravi hit, saj so zimo spremenile v zabavo in veselje.