Za skakalne strokovnjake je eden najboljših v zgodovini tega športa, vendar daleč od razvpite medijske zvezde. Zase pravi, da ni nič drugega kot le povsem običajen, normalen športnik. Pri12 letih je bil leta 1989 že predskakalec na svetovnem prvenstvu v domačem Lahtiju. Ko je pri 16 letih (decembra 1993) prvič zmagal na tekmi za svetovni pokal v Engelbergu v Švici (v dežju in sneženju so izvedli le eno serijo), je bil le nebogljen otrok, ki je stopil pred novinarje in s težavo povedal tri stavke, da je presenečen, srečen in zadovoljen. Od takrat se glede zgovornosti ni veliko spremenil, zato smo mu novinarji dodali vzdevke "Mumija", "Molčečnež", "Mr. Enozložnica", "Človek maska", "Ledeni Finec"... Navzven ne kaže čustev, njegov obraz je kot kamen, o tem, kdaj se bo zasmejal, če sploh, sklepajo stave. "Nisem se prišel smejat, ampak tekmovat, zmagovat in služit denar," je njegov odgovor na vprašanje o tem, da skoraj nikoli ne pokaže čustev.