Znano je, da ima Tomaž zapleten zlom kosti med mezincem in zapestjem. Moral bo na operacijo, po vsej verjetnosti pa mu bodo zdravniki zlomljeno kost pritrdili z vijaki. Nič novega, a pojavlja se možnost, da to storijo kar čez kožo. »Ne predstavljam si, kako so si to zamislili,« je včeraj povedal Merhar in dodal, da ga bolijo še noga, rama in vrat. »Ne gre za resne poškodbe, pravzaprav imam samo podplutbe. Če pomislim bolje, sem lahko zelo vesel, saj sem jo poceni odnesel. Opornica za vrat mi je rešila življenje.« Tomaž na letu iz Afrike v Francijo ni bil edini s poškodbami, med drugim jo je skupil celo Francoz Alain Duclos, ki je veljal za glavnega favorita za zmago v razredu maraton. »Duclos je grdo padel. Nesreča se je zgodila tri kilometre po začetku merjenja časa 4. etape. Zlomil si je rebra, poškodoval vrat, imel je še nekaj notranjih krvavitev. Spet nekdo drugi je imel težave z vranico, zlomljeno ključnico itd. Med petimi na letalu sem bil pravzaprav najmanj poškodovan, zato se ne smem pritoževati. Zakaj toliko nesreč? Opazil sem, da večina motoristov v razredu maraton ne sledi potni knjigi. Enostavno vozijo po sledeh tekmovalcev, ki so začeli pred njimi. Tako je bilo tudi s fantom, ki je umrl (gre za Elmerja Symonsa, op. p.). Prišel je na območje, ki je v potni knjigi zabeleženo z dvema od treh možnih klicajev. Na trasi so bile namreč številne luknje. Toda od daleč se jih ne vidi, saj se tekmovalcu odpira pogled na ravnino. Udeležence prevečkrat zavede pogled na progo.« Tomaž je še enkrat opisal trenutek svoje nesreče. »Dohitel sem motorista pred seboj in se odločil, da nekaj časa vozim z njim. Moram poudariti, da je šlo za izjemno korektnega tekmovalca, saj se je močno trudil, da voziva drug ob drugem. Pazila sva, da si ne prašiva, zato je včasih na levi strani dirkal on, včasih jaz. V trenutku nesreče sem bil na žalost jaz tisti na napačni liniji.« Tako je bil prav tisti motorist prvi ob poškodovanem Slovencu, ki je nadaljeval po trasi do trenutka, ko so bolečine postale prehude. »Ko sem sprožil klic v sili, sem bil že stran od tekmovalne proge, zato sem praktično sedel v avto, ki me je odpeljal do najbližjega zdravniškega osebja. Zdravniki so odlično poskrbeli zame, moram pa pohvaliti tudi francoske organizatorje, ki so od nesreče naprej pokazali veliko mero profesionalnosti.«