Dalajlama se je s svojim večnim nasmehom v Gdansku udeležil proslave človeka, ki je bil med prvimi pobudniki velike evropske spremembe. Prav to je Kitajce dodatno vznemirilo. Spoj vere, sindikalizma in težnje po svobodi je formula, ki se zdi Pekingu podobna strupenemu jabolku zlobne čarovnice. Zadostovalo bi že, da bi velika država le rahlo ugriznila v jabolko, in kdo ve, kaj bi ostalo od njene »harmonije«, ki je postala nadomestek za oslabljeno ideologijo. Sarkozy se je ob srečanju z dalajlamo dotaknil odprtega živca kitajskega videnja prihodnosti. Zato bo živi Buda ostal v Evropi dlje, kot je načrtoval. Vse dokler se Kitajska ne prepriča, da Evropejci vedo, zakaj ga imajo tako radi.