Bilo je že skoraj dve, ko je s pazljivimi, tihimi koraki vstopil v stanovanje in vključil majhno luč v veži. Oprhal in preoblekel se je v kopalnici za goste, si skrbno pripravil obleko za naslednje jutro, potem pa po prstih odšel v spalnico in zlezel v posteljo. Po Nellinem enakomernem dihanju je vedel, da se mu je posrečilo, da je ni zbudil, česar je bil vesel. Vedel je, da cele ure ne bi spet zaspala, če bi se prebudila.