Ko so se nekega dne ponovno oglasile sirene in sem že bila pokonci ter pozajtrkovala, sem šla dol v rov, da bi videla, ali so se gostje Berghofa že zbrali. Nikjer ni bilo nikogar. A ko sem prišla do vrhnje stopnice in je bila moja glava že v višini tal, sem zagledala firerja, ki je stal pred vhodom. Pogovarjal se je z adjutantom Bormannom in poslanikom Hewlom. Ko me je zagledal, mi je požugal: »Ne bodite tako lahkomiselni, mlada dama, in pojdite hitro spet dol, alarma še ni konec.« Ker nisem hotela izdati, da ne Eva ne ostali drugi gostje sploh niso zlezli iz postelj, kaj šele da bi prišli v bunker, sem se poslušno umaknila. Svoj poskus bega sem ponovila še dvakrat, vendar me je vedno spodil nazaj; šele ko so se oglasile sirene in dale znak za konec alarma, sem smela iz temnice.