PHOENIX To se dogaja mnogim. V soboto zjutraj, ko smo naposled prosti in smo dočakali konec tedna, se na nebu kopičijo oblaki. Komaj zlezemo iz postelje, že dežuje. Ali si to domišljamo? Ne, na tem je res nekaj! Da ob koncih tedna dežuje pogosteje kot ob delavnikih, so zdaj dokazali znanstveniki, pa tudi razložili zakaj.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
PHOENIX PHOENIX samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mnogim mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
V v predlog; tožilnik
soboto sobota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zjutraj zjutraj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
naposled naposled splošni prislov; nedoločena stopnja
prosti prost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
dočakali dočakati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tedna teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; mestnik
nebu nebo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kopičijo kopičiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
oblaki oblak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Komaj komaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zlezemo zlesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
postelje postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
že že členek
dežuje deževati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ali ali priredni veznik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
domišljamo domišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Ne ne členek
na na predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Da da podredni veznik
ob ob predlog; mestnik
koncih konec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
tedna teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
dežuje deževati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pogosteje pogosto splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
ob ob predlog; mestnik
delavnikih delavnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dokazali dokazati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
znanstveniki znanstvenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
razložili razložiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar