V notranjosti ni sledu o masivnih kamnitih opornikih, ki zaznamujejo cerkveno zunanjščino, namesto njih so le slopi z vitkimi služniki, ki se v elegantnih lokih pnejo pod več kot dvajset metrov visoki svod. Njihov lahkotni zalet in iluzija nesnovnosti sta spretno dopolnjena s pozlato, zaradi katere kapela bolj spominja na zastekljeno zlato kletko kot na srednjeveško cerkev. Občutje nezemeljske lepote je stopnjevano s pogledom pod visoke oboke, kjer se na modri podlagi lesketajo zlate zvezde, ki ponazarjajo nebesni svod. Ko se sprehodimo po kapeli in si jo natančneje ogledamo, naše občudovanje genialnega arhitekta samo še narašča. Razen pritličnega zidca, ki ga krasijo slepe arkade, in zahodne stene, v kateri so dvojna vrata, v vsej stavbi ni sklenjenih zidnih površin. Celoten obod kapele je zgrajen iz zunanjih opornikov, ki pa so tako umetelno postavljeni, da jih od znotraj skorajda ne opazimo. Med opornike so vpeta velikanska, 15,5 m visoka slikana okna, ki tečejo okrog in okrog cerkvene ladje. Le na zahodu je stena bolj zaprta, a še to velja samo za spodnji del, kajti zgornjemu vlada velika rozeta, ki zavzema celo notranjo širino stene, se pravi, da ima v premeru skoraj 17 m!