Življenje na ulicah je odstiralo romsko dušo. Zanimivo je bilo opazovati mladeniča, ki bi mu prisodili največ 18 let, ko se je v beli šušljajoči trenerki, supergah nike, s povoščenimi temnimi kodri in debelo zlato ogrlico na koščenih prsih naslanjal na vrata črnega mercedesa in se spogledoval z dekleti. Najprej je spregovoril s prvo in osvajalsko obračal oči, se nasmihal, mehko krilil z rokami, se ji približal na pol metra in odstopil. Dekle se je po nekajminutnem obredu oddaljilo. Takih srečanj je bilo še nekaj in oči kar nisem mogla umakniti, dokler mercedes ni odpeljal. Nekaj ur pozneje pa je prav ta mladenič sedel na poročnem vozu ob svoji nevesti, s katero nikoli ne bo poročen pred matičarjem, saj v Šutki ni matičarja. Mladoporočenca sta se nasmihala vsak na svojo stran, med njima ni bilo topline, nežnosti, ne pogleda v oči ali izmenjanega nasmeha. Sedela sta na vozu, odeta v razkošne poročne obleke, obkrožena z glasbeniki in s sorodniki, ki so ju v ritmih plesnih korakov spremljali po prašnih ulicah. Ženin je imel okrog vratu še več zlata, nevesti se je na prsih svetil zlat medaljon. Še vedno velja tradicija in poroke so večinoma dogovorjene med starši. Še vedno se poročajo tudi mladoletniki, deklice pri petnajstih so že matere in devištvo je še vedno stvar, ki jo najstarejša ženska v družini, ki pod eno streho združuje tudi po pet generacij, preverja po prvi skupni noči mladoporočencev. Revščina v Šutki pa pomeni tudi poroko brez slavja, ko se nevesta le preseli v moževo hišo.