Zakaj nas slabe lastnosti tako privlačijo? Če bi svoje partnerje izbirali logično, bi iskali takšne, ki nam lahko nadomestijo, kar smo izgubili v otroštvu, ne pa osebe, pri katerih se bodo še enkrat ponovile pomanjkljivosti staršev. Če so vas starši prizadeli s svojo brezbrižnostjo, bi bilo razumljivo, da si najdete koga, ki je zanesljiv in ob katerem bi zlahka premagali svoj strah, da boste ostali sami. Če so starši pretiravali v svoji skrbi za vas, bi potrebovali partnerja, ki bi vam puščal dovolj prostora in svobode, da bi premagali odpor do posesivnosti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
lastnosti lastnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
privlačijo privlačiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
svoje svoj povratni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
partnerje partner samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
izbirali izbirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
logično logično splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
iskali iskati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
takšne takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
nadomestijo nadomestiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
izgubili izgubiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
otroštvu otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ne ne členek
pa pa priredni veznik
osebe oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
še še členek
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ponovile ponoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
pomanjkljivosti pomanjkljivost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vas ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, tožilnik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prizadeli prizadeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, orodnik
brezbrižnostjo brezbrižnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
razumljivo razumljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
najdete najti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
koga kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zanesljiv zanesljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
ob ob predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
zlahka zlahka splošni prislov; nedoločena stopnja
premagali premagati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
strah strah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
ostali ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pretiravali pretiravati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
skrbi skrb samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
za za predlog; tožilnik
vas vas samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
potrebovali potrebovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
partnerja partner samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
puščal puščati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
svobode svoboda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
premagali premagati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
odpor odpor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
do do predlog; rodilnik
posesivnosti posesivnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar