Pa ni bil, a ko sem prišel v Bohinj, sem naletel na drugo zgodbo. Štirje divji lovci so šli na lov, vrnili pa so se le trije. Na Uskovnici sem si kupil staro bajto, jo obnavljal, se družil z domačini in pregovorno molčeči možaki so se mi začeli odpirati. Kamenčki so se začeli zlagati v mozaik. Slišal sem za tri partizanske likvidatorje, ki so pokončali izdaje osumljenega domačina. Trije, v glavi dva strela. Tudi ona pokljuška lobanja je imela dve luknji. Pa tisti divji lovec, ki se ni vrnil z lova, je tudi dobil dva strela in spet so bili trije zraven. Ko je naključij preveč, nehaš verjeti vanje. Naj gre za strele ali za umor s kolom na Pokljuki, vse druži podobnost s tukajšnjimi zimskimi divjimi lovci. Srna v globokem snegu je počasna, okorna, divji lovec jo dohiti na smučeh in udari po glavi s kolom, da s strelom ne bi pritegnil pozornosti. Ko je na tleh, jo pokonča z udarcem od strani. Prav taka udarca sta opazna na pokljuški lobanji.«Zlati rep