Kakor za vsako oranje, je tudi za zimsko brazdo pomembno, da je zemlja primerno osušena, zato jesenskega oranja ne opravljamo za vsako ceno, denimo v neprimernih vremenskih razmerah. V takem primeru naredimo več škode kot koristi, saj tla z gaženjem preveč zbijemo, to pa neugodno vpliva na njihovo strukturo, kar se pokaže pri poznejši obdelavi. Zimsko oranje je globoko oranje, ki sega do globine ornice. Razbiti moramo morebitno plazino. Narediti mora strnjen sloj zemlje v vsej globini - do podbrazdja. Globina oranja je odvisna od tipa tal, vremenskih pogojev, intenzivnosti gnojenja in vrste poljščine. Težjo zemljo orjemo globlje in najprej, najplitvejše in najpozneje pa peščena tla. Glede na vrsto poljščine orjemo najprej površine za sladkorno peso (do globine 30cm), nato za koruzo (do 25cm), zatem pride na vrsto oranje za jarine in krompir, kjer je dovolj že oranje do globine 20cm. Zimsko oranje mora biti skrbno opravljeno. Pri jesenskem oranju ponavadi zaorjemo tudi hlevski gnoj in rastlinske ostanke, vendar pa mora biti zaoravanje kakovostno, brez ostankov na površini, da se lahko začne proces mineralizacije organskih snovi v tleh. Brazde pri zimski prahi se morajo tesno naslanjati ena na drugo, ne smejo zvračati nazaj v razor, med njimi ne sme poganjati plevel. Samo pri pravilno zorani njivi dosežemo zaželen učinek. Pri oranju, ko plug zemljo dvigne in jo obrne, se prostornina tal poveča za 30 do 40 odstotkov. V te prazne prostore v zemlji (makro- in mikropore) pride zrak, po dežju pa voda, ki v zimskem času zamrzne. Povečana prostornina ledu povzroči razpadanje zemlje v manjše grude in grudice, zato je zemlja po zimskem oranju rahla in mrvičasta. Globina zmrzali je odvisna od nizkih temperatur in njihovega trajanja. Jeseni zorana tla so sposobna zadržati bistveno več vlage kot nezorana. Vlage, ki jo preorana tla dobijo pozimi, ne morejo nadomestiti poznejše nobene letne padavine. Z oranjem se poveča prostornina tal in s tem tudi njihova kapaciteta za vodo. Spomladi se makropore napolnijo z zrakom, v mikroporah pa se zadrži voda, zato se v tleh na preoranih njivah vzpostavi ugoden zračno vodni režim. Zaradi večkratnega zmrzovanja in odtajevanja vode v tleh se drobijo strukturni delci, zato so tla spomladi rahla, grudičasta in godna za setev jarih posevkov. Premrznjena zimska brazda nam največkrat omogoči, da spomladi lahko z enim samim hodom pripravimo njivo za setev. Manj hodov spomladi nam olajša delo in zmanjša stroške obdelave.